1 8 9 4 : N a š e k o r e n i n e

Matija Vrtovec

Matija Vertovec (letnik-letnik), ki je…

Naša zgodba

K a k o s e j e z a č e l o

 

Vinsko trto so na Vipavskem gojili že v času Rimljanov. Tako navajajo viri. Rimski pisatelj Plinij Starejši v svojih delih omenja žlahtno vipavsko vino. Po Vipavski dolini je namreč vodila pomembna prometna žila iz Italije na Panonsko. Ob njej so približno 100 let pr. n. št. na mestu današnje Ajdovščine Rimljani zgradili taborišče (Castrum ad fluvium frigidum).
Na staro vinogradniško tradicijo spominjajo tudi imena mest. Gorica je verjetno dobila ime po goricah – vinogradih, ki so se razprostirali v njeni okolici. V grbu mesta Vipava iz tistega časa je grozd.

Na Vipavskem so vinsko trto nekdaj gojili kot obrobno kulturo, na njivah v ravnini, ob kolih, vrbah, murvah in drugem drevju, na terasah nagnjenih pobočij.

V srednjem veku Morelli piše o sklepu Goriške grofije, da se zaščiti vipavska vina na Koroškem in v drugih avstrijskih deželah, da ne bi prodajali italijanskega vina pod tem imenom. Razvoj vinogradništva na Kranjskem v 17. stol. opisuje Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske. Najbolj temeljit opis vinogradništva na Vipavskem pa sredi 19. stol. poda znameniti vipavski rojak duhovnik Matija Vertovc, pisec prve slovenske knjige o vinogradništvu – Vinoreja za Slovence, ki je izšla leta 1844.

Da bi Vipavci uspešneje kmetovali in tržili vina, so leta 1894 ustanovili Vipavsko vinarsko zadrugo. Do prva svetovne vojne so zasadili svoje vinograde in uredili klet ter svoje vino prodajali celo v Ljubljani, Kranju, Celovcu, Pragi in na Moravskem. Vipava je bila središče vinogradniškega razvoja. Klet je nepretrgoma delovala celo med obema svetovnima vojnama. V pestri zgodovini Zadruge so se posestva povezovala in razdruževala. V vrtincu gospodarskih sprememb je konec 80-ih let nastalo podjetje Agroind Vipava 1894 Vipava, ki se je čez deset let preoblikovalo v delniško družbo.

 

(iz 2005) Že Valvasor je v knjigi Slava vojvodine Kranjske opisoval Vipavsko dolino in med drugim zapisal, da jo odlikuje izredno dobro belo in rdeče vino. Ta vina gredo zaradi svoje slave daleč v tuje kraje. Tu je doma vino vipavec ali kindermacher kakor mu radi pravijo. Zakaj ravno kindermacher; zato pravi Valvasor, če se nezmerno ali na merice pije,

 

Klet arhiva steklenice
nagrade

P r e t e k l e n a g r a d e

crafts people

M e e t O u r K e y P e o p l e

old-smiling-man-winery-1

Bruno Rossi

DIREKTORICA

man-winery-1

Fillipe Moratti

DIREKTORICA, ENOLOGINJA

Smiling vintner examining grapes in vineyard

Agatha Rossi

HANNES SABATHI

smiling-african-girl-vineyard-1

Ella Campo

Viticulture Manager

prelomnice

1 3 0 l e t z g o d o v i n e

Predzgdovoina

Vinsko trto so na Vipavskem gojili že v času Rimljanov. Nekateri viri namreč navajajo, da rimski pisatelj Plinij Starejši v svojih delih omenja žlahtno vipavsko vino. Po Vipavski dolini je namreč vodila pomembna prometna žila iz Italije na Panonsko. V srednjem veku Morelli piše o sklepu Goriške grofije, da se zaščiti vipavska vina na Koroškem in v drugih avstrijskih deželah, da ne bi prodajali italijanskega vina pod tem imenom. Razvoj vinogradništva na Kranjskem v 17. stol. opisuje Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske.

Najbolj temeljit opis vinogradništva na Vipavskem sredi 19. stol. poda znameniti vipavski rojak duhovnik Matija Vertovec, pisec prve slovenske knjige o vinogradništvu – Vinoreja za Slovence, ki je izšla leta 1844. K vinogradništvu je pristopil s kritičnim raziskovalnim čutom ter skušal preprostim vinogradnikom čim bolj razumljivo pojasniti, kako naj v danih razmerah gojijo vinsko trto, da bi dosegli optimalne rezultate. Njegovo delo pomeni trajen doprinos slovenski kulturi.

1894

Prva zadruga

Za vinogradništvo v Vipavski dolini je bilo prelomno leto 1894, saj so Vipavski vinogradniki tedaj ustanovili prvo vinsko klet na Slovenskem, ki je bila registrirana kot Vipavska vinska zadruga. Zgodovina te zadruge je zelo pestra, saj je preživela kar dve svetovni vojni in italijansko okupacijo. V teh burnih časih je zadruga poslovala nepretrgoma.

 
Vinska klet Vipava je bila ustanovljena leta 1894 in se je rodila iz skupne želje lokalnih vinogradnikov, da bi sodelovali, ustvarjali in predstavljali visokokakovostna vina, pridelana izključno iz Vipave.

 

Na Vipavskem so vinsko trto nekdaj gojili kot obrobno kulturo, na njivah v ravnini, ob kolih, vrbah, murvah in drugem drevju, na terasah nagnjenih pobočij. V šestdesetih letih pa so v Vipavi začeli z obnovo plantažnega vinograda v Biljenskih gričih. Terasasti nasadi v Biljenskih gričih so bili dolga leta (poleg nasadov v Črnem Kalu in Koprskem) edini večji vinogradniški nasadi v Sloveniji, ki še danes obsegajo kar 240 ha površine. 
 

 

 

1974

Zgrajena nova stavba

Vipavska klet je veliko doprinesla k razvoju vinogradništva v Vipavski dolini in je vztrajno rasla ter premagovala časovne izzive. Leta 1894 je Vinska zadruga Vipava zgradila klet s kapaciteto 6.000 hl, ki so jo 70 let kasneje dogradili s kapaciteto 45.000 hl. Naslednja večja tehnološka posodobitev in povečanje kapacitete se je zgodila leta 1974, ko se je klet, zahvaljujoč uspešnemu poslovanju, postopoma povečala na 200.000 hl. To izkazuje dejstvo, da je klet VIPAVA 1894 d.o.o. ena največjih kleti v Sloveniji.

80-ies

Ns

Brs.

2017-danes

Družina Blaschitz & Hannes Sabathi

Od leta 2017, ko sta vajeti kleti prevzela vinar Hannes Sabathi in družina Blaschitz, se skupaj z močno slovensko ekipo sodelavcev piše novo poglavje naše vznemirljive vinske zgodbe.